SAŠA SPAČAL, MIRJAN ŠVAGELJ, ANIL PODGORNIK: Mycophone_Unison

»Ljudje smo iz vesolja – notranjosti in zunanjosti ni. Obstaja le intra-akcija iz notranjosti kot del sveta v njegovem postajanju.« – Karen Barad, Meeting the Universe Halfway

Materija je vedno definirana z glediščem, a kaj če telo opazovalca ni več eno samo? Ekološke združbe mikroorganizmov, kot so bakterije, glive in arheje, ki sestavljajo človeški mikrobiom, kažejo na pluralnost človeškega telesa, ki ga ne moremo več dojemati kot eno, temveč kot mnoštvo, multipliciteto entitet. Multipliciteta telesa ne deluje kot eno. Vsaka biološka entiteta ima svojo vlogo, ki jo udejanji v sodelovanju z drugimi ali sama. Dejanje definira in aktivira entitete potrebne za izvršitev, ki jo hoče okolje. V tistem trenutku vznikne telo preko intra-akcije z okoljem, v tistem trenutku telo postane in je zaznano kot eno, kljub temu da so njegove entitete vedno mnogokratne in nikoli iste v naslednji intra-akciji. Enost telesa kot takšnega se pojavi zgolj v specifičnem prostor-času preko intra-akcije, nato pa se razprši v m ultipliciteto entitet, ki pričakujejo svoje naslednje postajanje.  Mycophone_unison v prostor-času multiplicitet deluje kot navigacijska naprava. Zvočni zemljevid intra-akcije med tremi mikrobiomi teles avtorjev in gledalca. S pritiskom na prstni odtis gledalec pošlje signal zemljevidu, na katerem ga ozvoči osrednja nebesna plošča in hkrati posreduje mikrobiomom, da ga modulirajo kot zvok sozvočja. Multiplicitete teles avtorjev slišimo kot eno za kratek trenutek v tukaj-in-zdaj.