The Bug: Machine
(UK)


»V življenju boste doživeli nekaj koncertov, ki so revolucionarni in prelomni. To je tisto, kar je zame najpomembnejše kot The Bug: ustvariti zvok, ki vam lahko spremeni življenje.«
︎︎︎ The Guardian

The Bug je osrednje izrazno sredstvo britanskega basovskega težkokategornika Kevina Martina, edinstvenega producenta, ki slovi po svojih silovitih nastopih v živo in bogatem seznamu projektov in sodelovanj, kot so Techno Animal, King Midas Sound, Razor X Productions in dolgoletno zavezništvo z zvezdniškim londonskim MC-jem Flowdanom.

The Bug, guru apokaliptičnih basov, zasičenih industrial tekstur in strašljivih dubovskih atmosfer, ostaja sila, s katero je treba računati, najsi gre za ognjevite nastope z MC-ji, kot so Flowdan, Dis Fig (s katero je pri založbi Hyperdub leta 2020 izdal album In Blue), Manga Saint Hilaire, Logan in Magugu, ali gromovite solo nastope, ki temeljijo na industrial dub instrumentalih aktualne dvojne plošče Machine (Relapse, 2024), ki jih sam opisuje kot »orožje za plesišče«.

︎ 

Violent Magic Orchestra
(JP)


»Z albumom DEATH RAVE japonska zasedba naznanja ‘popolnoma novo in osupljivo izkušnjo’ na presečišču black metala, techna in vizualne umetnosti.«
︎︎︎ 
DAZED

VMO je »ultimativni ekstremni umetniški projekt«, ki vključuje vokalistko, glasbenike, stroboskopske luči, dimne naprave in sapojemajoče vizualije. Kolektiv svoj zvok opisuje kot glasbo Aphex Twina s corpse paintom, vnetljivo zmes techna, black metala, gabberja, hardcora, hrupa in industriala. Njihov prvenec Catastrophic Anonymous (2016) je z gostovanji Chip Kinga (The Body), Attile (Mayhem) in Sunn O))) nakazal bendove zvočne smernice, na EP-ju Principle of Light Speed Invariance (2020) pa so se prvič predstavili z vokalistko Zastar.

Njihov drugi album DEATH RAVE (2024) je požel hvalospeve v glasbenem tisku in jim prinesel odmevne nastope po svetovnih koncertnih dvoranah, klubih, galerijah in festivalih. Kot eno najbolj vročih imen sodobne japonske scene doma odre delijo z legendami, kot sta BABYMETAL in MAXIMUM THE HORMONE. 

︎ 

Gábor Lázár
(HU) 


»Lázár svoje zvoke, ki so konceptualno surovejši od konkurence, manipulira s filigransko natančnostjo, o kateri lahko večina kolegov le sanja.«
︎︎︎ 
Pitchfork

Gábor Lázár je madžarski producent elektronske glasbe, ki ustvarja na presečišču naprednih klubskih zvokov, sodobne glasbene tehnologije in računalniške glasbe. Njegove studijske produkcije in živi nastopi nastajajo s pomočjo glasbenih programov ter virtualnih instrumentov, ki jih razvija sam. Na svojih kritiško čislanih albumih je doslej predstavil različne odvode IDM-ovske elektronike, zapakirane v enkraten avtorski jezik, ki ga odlikuje ekstremen občutek za detajle.

V obdobju 2013-2024 je izdal devet albumov, vključno s sodelovanjem z Markom Fellom in skupno izdajo z Russellom Haswellom. Sodeloval je z založbami, kot so Raster-media, Planet Mu, Shelter Press, The Death of Rave in Presto!?, in redno nastopa na festivalih, v klubih in priznanih institucijah po vsem svetu, kot so Mutek, CTM Festival, Berlin Atonal, Unsound in Terraforma.

︎ 

Shekuza
(SI)


»Ljubljanski mojster avanturističnega modularnega techna.«
︎︎︎ Radio Študent

Od debija leta 2019 ljubljanski mojster modularnih sintov, DJ, producent in glasbenik Miha Šajina, ki ga poznamo iz zasedb Moveknowledgement, Warhorse in Ewok, raziskuje skrajne meje modularne zvočne sinteze. Njegova albuma De Sica (Kamizdat, 2019) in Coriolis Effect (Kamizdat, 2020) sta bisera sinkopiranega techna s prefinjenimi aranžmaji in intrigantnim zvočnim dizajnom.

Od leta 2022 je član kolektiva Clockwork Voltage, ki združuje ljubitelje modularne sinteze. Producira zvočne efekte in glasbo za animirane ter dokumentarne filme, predvsem pa polni klubska plesišča s svojim mračnim in impozantnim techno izrazom. Leta 2023 je izdal EP Floorcuts (Tehnopolis, 2023), na katerem je svoj robustni mašinski funk stisnil do čiste esence, v zadnjem času pa je glasbo prispeval tudi za različne kompilacije, denimo Tehnopolis (2021), Clockwork Voltage Vol. 1 (2022) in Tehnopolis XXII (2022).

︎ 




Murcof: The Etna Sessions (MX)

 
»Murcofa najbolj poznamo po tem, da lahko iz mrakote izvabi lepoto.«
︎︎︎ Pitchfork

Mehiški ustvarjalec Fernando Corona alias Murcof, ki od leta 2006 živi v Španiji, velja za zastavonošo minimalistične elektronske glasbe. Njegove skladbe praviloma temeljijo na abstraktnih, zagličanih in kompleksnih digitalnih tolkalih, njegovi harmonski in melodični vplivi pa izhajajo iz klasike (sodobna komponirana glasba, konkretna glasba, minimalizem, mikropolifonija, baročna glasba), ambienta, drona, berlinske sintovske šole, etno tradicij in proste improvizacije. Svoje ritme gradi na dediščini minimal techna, duba, zagličane elektronike, industriala in IDM-a.

Njegova najnovejša dela, posebej zadnji album The Etna Sessions (Facade Electronics, 2024), dokončno opuščajo uporabo ritmičnih pulzov. Album, ki je zrasel iz terenskih posnetkov iz italijanskega nacionalnega parka Parco dell'Etna (ti so bili pozneje obdelani in dopolnjeni z vrsto analognih ter digitalnih orodij), obstaja na presečišču kozmičnega drona, dark ambienta, meglenega duba in techno minimalizma. Vulkanska glasba!

Njegov nastop spremljajo podobe, ki jih je na Etni posnel z Manujem Rosem in so bile predelane z uporabo različnih starih in sodobnih tehnik urejanja videa, od umetne inteligence do analognih video efektov.

︎ 



Hassan Khan: The Infinite Hip-Hop Song Live! (EG)


»Njegovo stalno razvijajoče se delo ponuja subtilno ironičen pogled na razmerja moči, ki določajo politični in družbeni kontekst sodobnega sveta.«
︎︎︎ Contemporary&

Hassan Khan je umetnik, glasbenik in pisec, profesor na Visoki šoli za likovno umetnost Städelschule v Frankfurtu in prejemnik srebrnega leva na beneškem bienalu leta 2017. Med njegovimi zadnjimi večjimi samostojnimi razstavami sta The Keys to the Kingdom v muzeju Reina Sofia v Madridu (2019) in obsežna pregledna razstava Blind Ambition (2022) v Centru Pompidou v Parizu. Z eksperimentalno glasbo se kot en od pionirjev v Kairu in širši regiji ukvarja že od 90. let minulega stoletja. Na različnih izdajah se je posvetil različnih zvokom in žanrom, kot so New Shaabi, tradicionalna in nova arabska glasba, elektronika, klasika in hip-hop.

Njegov aktualni projekt je The Infinite Hip-Hop Song Live! (Neskončna hip-hop pesem v živo). Gre za algoritemski generator hip-hopa, ki iz vnaprej pripravljenih besedil, vokalov, ritmov, basov in melodij ustvarja neskončne hip-hop komade. Ne gre le za algoritmično branje ali posnemanje znanih pesmi, niti za zlorabo generičnih žanrskih elementov, pač pa virtualni stroj, ki ga poganja človeška sila. Gre za strukturo, ki hrepeni po konstruiranju pomenov in sestavljanju sistemov, a jim v procesu obenem pušča svobodo.

︎



PYUR
(SHAPE+, DE)

Premiera SONICA x SHAPE+ rezidence 2025

»Njena glasba je domiselna in prefinjena, prepredena z bogatim zvočnim dizajnom in potrpežljivo grajenimi melodijami, vendar nikoli ne daje vtisa, da bi bila preveč študiozna. «
︎︎︎ The Quietus

PYUR je solo projekt eksperimentalne elektronske glasbenice Sophie Schnell iz Berlina. Njena dela, ki temeljijo na klasični kompoziciji in umetelnih vokalih, so plod njenih sinestetičnih izkušenj in odraščanja v rodu šamanov. Leta 2016 je debitirala z avdiovizualnim albumom Epoch Sinus pri Hotflush Recordings britanskega producenta in didžeja Scube. Kmalu nato je nastopila na berlinskem festivalu Atonal, kjer je izvedla Stochausenovo delo Oktophonie, na kultno prizorišče Kraftwerk pa se je vrnila le nekaj mesecev kasneje na povabilo Nemškega simfoničnega orkestra iz Berlina.

Leta 2019 je pri izdala svoj drugi album Oratorio for the Underworld, med potovanji med ribiško vasico v Bretanji, gorovjem Jura in alpsko vasico na Tirolskem pa je posnela svoj tretji album Lucid Anarchy (2024), ki vključuje devet čustveno surovih in evokativnih elektronskih kompozicij, ki jih je med drugim predstavila na festivalih Lunchmeat, Rewire in Fiber.

PYUR je varovanka platforme SHAPE+ za inovativno glasbo in interdisciplinarno umetnost, ki jo sofinancirata Evropska unija in Pro Helvetia.

︎ 


Beam Team (SI)

Premiera SONICA x SHAPE+ rezidence 2025

»Intermedijski umetnici, ki z igro svetlobe in premikajoče se podobe ustvarjata nove svetove.«
︎︎︎ Mladina

BEAM TEAM je multidisciplinarni kolektiv umetnikov, ki delujejo na področju avdiovizualnih instalacij, video mapiranja, lučnih instalacij, glasbene produkcije, video animacije, intermedijske tehnike ter ureditev koncertnih, klubskih in festivalskih prostorov.

Na rezidenci, katere ključna tema bo preplet zvoka in vizualizacij, ki nanj reagirajo v realnem času, se z avtorskim delom predstavljata članici kolektiva Stella Ivšek in Urša Čuk.

Stella Ivšek (1987) je intermedijska umetnica in oblikovalka, samozaposlena v kulturi. Kot kuratorka platforme V2V (Ljudmila, Osmo/za) prireja različna neformalna srečanja in izobraževanja na področju živih vizualizacij, video mapiranja in avdiovizualnih instalacij. S tem odpira prostor ustvarjalcem, ki se želijo dodatno izobraževati na tem področju, ter jim omogoča sodelovanje in predstavitev svojih umetniških del.

Urša Čuk (1986), je videastka, samozaposlena v kulturi. Od leta 2019 do leta 2024 je kot kreatvina oblikovalka sodelovala s podjetjem PRO PLUS, pri oblikovanju vizualizacij (video animacij) za oddaje lastne produkcije programa POP TV (Slovenija ima talent, Znan obraz ima svoj glas).

︎



RAFAEL TORAL (PT)


»Pogosto govorimo o vizionarskih albumih, toda Spectral Evolution je treba slaviti zaradi njegove vizualnosti, saj poslušalcu odpre oko duha in razkrije živahno pokrajino, poseljeno z redkimi in eksotičnimi bitji.«
︎︎︎ The Guardian

Rafael Toral je eden najbolj navdihujočih eksperimentalnih kitaristov naše dobe, aktiven na področju rock, ambientalne, elektronske in free jazz glasbe. V 90. letih se je kot eden pionirjev ambient in rock mutacij podpisal pod vplivni album Wave Field (1998). 

Toral je razvil idejo glasbe, ki je »melodična brez not, ritmična brez ritma, familiarna, a nenavadna, natančna, a radikalno svobodna, polna paradoksov, a tudi polna jasnosti in prostora«. Njegov izraz so kritiki opisali kot »vizijo elektronske glasbe, ki je veliko bolj visceralna in čustvena od glasbe njegovih bolj cerebralnih kolegov«. Z albumom Moon Field (2017) prešel v novo fazo, kjer nadgrajuje svojo prakso in jo z zasedbo Space Quartet razširja v nove dimenzije.

Z vrnitvijo k električni kitari in novim zanimanjem za harmonijo je na aktualnem albumu Spectral Evolution (2024) sintetiziral vse našteto in dostavil nesluteno mojstrovino, ki je pristala na seznamih najboljših albumov številnih glasbenih medijev. Sodeloval je z imeni, kot so Jim O'Rourke, Evan Parker, Phill Niblock in Sonic Youth.

︎ 



Antonina Nowacka (SHAPE+, PL)


»Nowacka ima tako poseben glas in način petja, da imam občutek, da poje iz nekje onstran, in odstira vrata v svet, ki ni povsem enak našemu.«
︎︎︎ The Quietus

Antonina Nowacka je vokalistka, zvočna umetnica in skladateljica z izkušnjami na področju vizualnih umetnosti.

Z dolgoletnim zvočnim raziskovanjem v naravnem okolju, preučevanjem različnih glasbenih tradicij in glasovnih posebnosti je razvila edinstven, sproščujoč in hipnotičen vokal, ki spominja na zvoke theremina, enega najzgodnejših elektronskih glasbil. Z ustvarjanjem subtilnih in minimalističnih zvočnih pokrajin poslušalce vabi na čustvena fantazijska potovanja, ki jih navdihujejo narava, vesolje, sanje in nezemeljski dogodki.

Seznam njenih sodelavcev vključuje imena, kot so Nicolas Jaar, Agnieszka Polska in Sofie Birch. Nastopa po vsem svetu v prestižnih koncertnih prostorih in muzejih, galerijah in gledališčih, kot so Lincoln Centre (New York), Barbican Centre (London), Silent Green (Berlinu), Centro National de las Artes (Mexico City) in Bourse de Commerce (Pariz).

Antonina Nowacka je varovanka platforme SHAPE+ za inovativno glasbo in interdisciplinarno umetnost, ki jo sofinancirata Evropska unija in Pro Helvetia.

︎ 


Stamor (SI)

Koncertna premiera albuma The Absurd (2024)

»Filmska glasba, ki filma ne potrebuje.«
︎︎︎ Mladina

Stamor je nov ambientalni projekt glasbenika in producenta Jana Bajca Fune, znanega tudi kot .čunfa in Kanomotis, ki svoj lanski prvenec The Absurd (samozaložba, 2024) opisuje kot »homage Albertu Camusu in napev njegovemu absurdu«.

Projekt predstavlja nadomestek za dejstvo, da Bajc ni član metal benda. Vanj namreč kanalizira svojo ljubezen do molovskih kitarskih tonov in temačnih vajbov. Njegove skladbe delujejo kot uvodi ali instrumentalni intermezzi iz kakih post-metal plošč, le da je Bajc te elemente postavil v središče svojih kompozicij in iz njih ustvari zaokrožena dela. Uvodnim žalobnim kitarskim melodijam ne sledijo blast beati, downtunano žaganje in brezbožno dretje, pač pa se ti prepletajo s sintetiziranimi basovskimi linijami, počasnimi obrednimi tolkali, gotskimi sinti in srhljivimi terenskimi posnetki. Njegov izraz spominja na zaporniške dungeon synth izdaje zloglasnega Burzuma, dromljajoče kitare dua Earth in mestoma mistično godbo kultnega Muslimgauza.  

Bajcu se bosta na odru pridružila Manuel Brajnik (kitara, elektronika) in Rok Babič (kitara, sampler) iz zasedbe Spiral Mind.

︎ 

Nitz x Vasko Pregelj: 
Konstante minevanja (SI)

Filmska projekcija z živo glasbeno spremljavo

»Muzika za seanse globokega poslušanja!«
︎︎︎ Mladina

Tine Vrabič - Nitz se je v zadnjem desetletju uveljavil kot eden najvidnejših predstavnikov slovenske elektronske scene.

Ustvarja avtorsko glasbo in v živo nastopa na vseh pomembnejših festivalih in dogodkih, je nekdanji dolgoletni programski vodja ljubljanskega Kluba K4 in izkušen DJ z rednimi nastopi v referenčnih evropskih klubih. Je programski direktor festivala Keep in Mind, posvečenega sodobni elektronski klubski glasbi, vodja založbe AmbientSoup in avtor oddaje Senzorama na Radiu Študent, posvečene ambientalni, eksperimentalni in elektroakustični glasbi.

Vasko Pregelj (1948–1985) je bil scenarist in režiser, ki je snemal eksperimentalne filme in v slogu zgodovinskih avantgard raziskoval formalne zmožnosti medija. Med letoma 1965 in 1982 se je podpisal pod 15 filmov. Nitz bo projekcijo Pregljevih temačno grotesknih in baročno nadrealističnih eksperimentalnih filmov opremil z živo glasbeno spremljavo v sodobni ambientalni obliki.

V sodelovanju s Slovensko kinoteko. 

︎ 




Lifecutter: DELUGE (SI)

AV premiera novega albuma

»Eden glavnih protagonistov najtemnejših in najbolj hrupnih odtenkov domače tehno izraznosti.«
︎︎︎ Odzven




Kot Lifecutter je s svojo estetiko (»power electronics meets blackened techno«) zavzel poseben položaj med svetovoma techno in eksperimentalne glasbe. Od leta 2021 je s Shekuzo tudi član industrial techno dua Warhorse. Njun prvenec Atlatl je revija The Quietus opisala kot »odo udarni plesni glasbi, ki bo razveselila ljubitelje producentov, kot so Perc, Scalameriya, Surgeon in Blawan«.

Leta 2018 je bil član evropske platforme za inovativno glasbo in avdiovizualno umetnost SHAPE. Na novi plošči DELUGE (Kamizdat, 2025) se iz vod hrupnega in industrijskega pulza techna ponovno potaplja v razplastene okove mračnjaškega ambienta ter naslavlja temeljne kontradikcije med človekom in njegovim odnosom do narave.

V sodelovanju z založbo Kamizdat in Inštitutom Emanat.



Bandcamp L

tonota
(SHAPE+, HR)


»Njena glasba ima prepoznaven eteričen zvok, čustva pa se skrivajo pod ambientalno tančico in premišljeno odmerjenimi detajli, ki izhajajo iz terenskih posnetkov.«
︎︎︎ Glazba.hr

Umetniško pot hrvaške producentke/glasbenice Ivone Eterović so zaznamovala različna samostojna dela in sodelovanja, s katerimi je ustvarila edinstven in svež zvok. Kot izvajalka, ki v svojem izrazu prepleta ambientalno in basovsko glasbo z analognimi in digitalnimi produkcijskimi prijemi, se ne izogiba introspekciji in senzibilnosti.

Svojo glasbo napaja tudi iz dediščine hip hopa (projekt Playground Hustle), popa, filmski in gledališče glasbe. Leta 2020 je kot najboljša v svoji generaciji zaključila modul Produkcije elektronske glasbe na UNITED POP Academy v Zagrebu. Leta 2021 se je udeležila delavnice difuzije zvoka v večkanalnih zvočniških sistemih pod vodstvom Miodraga Gladovića, po tem pa se je začela intenzivneje posvečati raziskovanju prostorskega zvoka in ustvarjanju prostorskih zvočnih kompozicij. Sledilo je prvo gostovanje s prostorsko-zvočno kompozicijo, izvedeno na kompleksnem večkanalnem zvočniškem sistemu Vienna Acousmonium.

Zadnja leta vse pogosteje komponira glasbo za gledališče in film, od leta 2024 obiskuje podiplomski študij Oblikovanja zvoka na oddelku za montažo Akademije dramskih umetnosti v Zagrebu. Poleg solo izdaje sve se kretalo i sve je stalo (2020) je svoje skladbe objavila tudi na založbah iz Otoka in Slovenije. V letu 2023 je izdala singel na kompilaciji festivala GROUNDED - PEACE VA (2023).

tonota je varovanka platforme SHAPE+ za inovativno glasbo in interdisciplinarno umetnost, ki jo sofinancirata Evropska unija in Pro Helvetia.

︎   


Vesna Petresin:
Synaescapes
(SI)

Razstava

»Čutne pokrajine zvoka in svetlobe Vesne Petresin ustvarjajo imerzivno izkušnjo za gledalce in jih vabijo, da se izgubijo v igrivi fluidnosti svetlobnih zaslonov.«
︎︎︎ Elena Sorokina, kuratorica

Dr. Vesna Petresin je arhitektka časa, raziskovalka gibanja, premišljevalka našega časa in transdisciplinarna umetnica.

Bila je rezidenčna umetnica in predavateljica na Amsterdamski univerzi za umetnost ter na Univerzitetnem kolidžu v Londonu (UCL), gostujoča raziskovalka na Goldsmithsu v Londonu in rezidenčna umetnica v Centru za umetnost in medije ZKM Karlsruhe. Doktorirala je z raziskavo o časovni kompoziciji v arhitekturi, umetnosti in glasbi. V svoji praksi raziskuje odnos med (socialnim) telesom in tehnologijo. S preučevanjem optike, kompleksne geometrije in akustike eksperimentira z arhitekturno dimenzijo naše kognicije in razumevanja prostora ter časa. Sklada in izvaja imerzivne opere, ki raziskujejo neotipljive strukture: njen glas, kontemplacijo svetlobe, podobe, gibanja in pregrad med intimnim in javnim prostorom. Ta format ji omogoča razširitev analognih medijev v imerzivna doživetja sodobnih ritualov. Kritično se ukvarja z okoljskimi vprašanji, podnebnimi spremembami, čisto vodo in dostopno energijo ter ponuja razmislek o tehnoloških in progresivnih utopijah. Svoja dela – performanse, imerzivne izkušnje, multimedijske instalacije, artefakte – je predstavljala na številnih mednarodnih festivalih in prizoriščih.

Prejela je številne umetniške in industrijske štipendije ter patente na področju inženirstva, prav tako pa je dobitnica nagrade Knight Foundation Award for the Arts. Je članica Kraljeve družbe za umetnost (Royal Society of Arts).

V sodelovanju z Muzejem sodobne umetnosti Metelkova.

︎