SONICA 2025: -STREAM

»Turn off your mind, relax, and float downstream,« je prepeval John Lennon v psihedelični klasiki Tomorrow Never Knows, ki je pod vplivom LSD-ja širila meje zavesti. Hitro prevrtimo 59 let naprej in mantra, ki se zdi bolj primerna za našo distopijo v nastajanju, ki jo dodatno spodbuja pospešen razvoj umetne inteligence, bi lahko bila: »Turn on your mind, be active, and float upstream«. To še posebej velja za vse tiste, ki skušate osmisliti resničnost v času, ko se zdi, da nič več nima smisla.

Razpeti med takimi in drugačnimi pretoki (‘streami’) v živo, med spletnim pretakanjem glasbe in filmov na Netflixu, med mainstream in alternativno glasbo ter mainstream in antipolitiko – da ne omenjamo številnih kulturnih protitokov – je človeštvo že leta obsedeno z enim samim ciljem: kako optimizirati vsak vidik našega obstoja.

Neusmiljeno stremimo k učinkovitosti in isčemo načine, kako poenostaviti svoje delovne procese ter sakdanje rutine. A pozabljamo na nekaj bistvenega. Umetnost se je v tem procesu nenačrtovano spremenila v vsebino, ‘content’, umetniki v ustvarjalce vsebin, transformativne glasbene izkušnje pa so postale zgolj statistični podatki v mesečnih poročilih pretočnih platform. Skoraj vsak vidik našega kulturnega življenja je bil kvantificiran, kar je temeljito spremenilo način, kako doživljamo umetnost, in hkrati vplivalo na samo bistvo sodobne kulture in obstoj umetnikov.

Navigacija v svetu, kjer je spletno pretakanje postalo osrednji način odkrivanja in doživljanja kulture, ni lahka naloga. Prav tako postaja vse težje najti pomen in smisel v sodobni kulturi ali deliti zares pomenljive umetniške izkušnje z drugimi. Čeprav večina tiho nasprotuje tej utesnjujoči realnosti, je bilo le malo odpora proti obstoječemu modelu – izjema so bolj glasni in aktivni deli glasbene scene, kot je Liz Pelly s svojo prelomno knjigo The Ghosts in the Machine (2025).

Po drugi strani festivali – slavnostna zbirališča, ki v fizičnih prostorih oblikujejo začasne skupnosti – ostajajo eno najmočnejših prizorišč za pomembne kulturne izkušnje. Ponujajo prostor za glasbena odkritja in človeške povezave, kjer se srečujejo novi in stari obrazi ter se o umetnosti razpravlja v živo in ne zgolj na spletu. Tukaj se umešča tudi SONICA – kot skupina ljudi, ki jih združuje strast do deljenja vznemirljivih zvokov in prostorov ter iskanje pomenljivih skupnih poslušalskih in drugih izkušenj. Festival vidimo kot bežen trenutek v času, ko se lahko popolnoma predamo tem edinstvenim doživetjem – ustvarjanju hrupa in estetskim impulzom, ki nam pomagajo globlje in temeljiteje razumeti naš čas in prostor.

S temo letošnje izdaje, -STREAM, SONICA osvetljuje eno osrednjih vprašanj sodobne glasbene kulture. Ali bomo lahko ostali nad gladino in se uspešno usmerjali med neštetimi ‘streami’, ki nas vlečejo v različne smeri? Bi lahko bil protistrup kulturni spletnega pretakanja ponovno ovrednotenje vloge žive glasbe? Kako lahko znova uvedemo kontekst kot ključen element pri ustvarjanju, distribuciji in uživanju kulture? Ali obstaja dokončen odgovor na vprašanje, kako bi morali konzumirati glasbo, film in umetnost na način, ki služi tako umetnikom kot občinstvu?

Glasba je v prvi vrsti odvisna od konteksta, in vsak letošnji gost izhaja iz določenega glasbenega okolja, estetske tradicije in ustvarjalne mreže. S svojo 17. edicijo SONICA slavi lepoto povezovanja umetnikov in občinstev ter ustvarjanja minljivih trenutkov, ki lahko pustijo trajen pečat.