SONICA 2026: Nebesna zavetja
Glasba je časovna umetnost, globoko poslušanje pa zahteva potrpljenje, ki je v dobi takojšnjega zadovoljevanja potreb postalo redka dobrina. Spektakel je prevzel glavno vlogo. Najbolj vidni in slišni so tisti, ki so glasni in bombastični, intimnejše oblike izražanja pa so bile potisnjene na rob. Glasba je povsod – toda ali ji sploh še znamo prisluhniti ali jo zgolj še konzumiramo?
V svetu nenehne kakofonije SONICA ponuja alternativo: žive dogodke in klubske večere kot zatočišče za poslušalce. Ne kot prostor, kamor bi se umaknili pred zunanjim svetom ali si zatiskali oči pred njegovimi protislovji, temveč kot prostor, kjer se z njimi soočimo drugače; kjer nam lahko predano poslušanje sproži nove misli in ideje ter izzove nove načine gledanja, razumevanja in bivanja.
Zvok lahko zdravi, lahko pa je tudi izzivalen. Lahko nas vznemiri, dezorientira, spremeni naš pogled in poskrbi, da nam znano postane tuje. Lahko ukrivi naš občutek za resničnost in na glavo obrne naše doživljanje časa. Včasih je dovolj že zvok, ki nas ujame nepripravljene. Letošnji program zvok obravnava kot nekaj, v kar lahko vstopimo, ne zgolj kot nekaj, kar izkusimo. V iskanju Nebesnih zavetij – zamišljenih prostorov, ki se med poslušanjem glasbe odprejo v umu – SONICA vaša ušesa usmerja navznoter in navzgor.
Nebesna zavetja lahko najdemo v najglobljih, najbolj oddaljenih kotičkih psihe; tam, kamor besede nimajo vstopa in nas lahko vodi le zvok. Obstajajo nekje med fizičnim in imaginarnim, vedno nekoliko zunaj dosega. Obisk teh prostorov je lahko transformativen – trenutek jasnosti, nenadna povezava ali spoznanje oziroma preprosto občutek, da nekaj slišimo drugače kot prej.
Letošnja tema je posvečena čudenju nad zvokom: ponovnemu odkrivanju čudeža, ki je naš čutni aparat; milijardam let evolucije, ki nam je na glavo namestila dva nenavadna sprejemnika; in nevronskim mrežam, ki svetijo v naših možganih ter nam omogočajo, da svoje okolje oblikujemo skozi zaznavo.
Zdaj pa le prisluhni.